Sanjati o smrti: kaj pomenijo sanje o umiranju?

Sanjaš, da je umrla tvoja mama, tvoj otrok ali partner, in žaluješ, kot bi se zgodilo zares. Ali pa sanjaš o lastni smrti, se zbudiš s srcem, ki ti razbija, in preverjaš, ali oseba ob tebi še diha. Sanje o smrti so med najpogostejšimi sanjami sploh in vsak, ki jih je imel, se najprej vpraša isto: ali je to opozorilo, da se bo zgodilo nekaj hudega? Ta vodnik govori o smrti kot dogodku v sanjah: o tem, da v sanjah umre nekdo živ, o lastni smrti, o tem, da te ubijejo, da ubiješ nekoga, ali o pogrebu. Če je oseba iz tvojih sanj dejansko preminula, so to druge sanje in zanje je pravi drug vodnik, sanje o umrlem človeku. Tukaj pa si ogledamo, kaj so izmerile raziskave, kako te sanje razlagajo psihologija, duhovne tradicije, islam in Biblija ter kaj storiti, če se vračajo.

Kaj raziskave pravijo o sanjah o smrti?

Najzanesljivejši podatki izhajajo iz Vprašalnika o tipičnih sanjah (Typical Dreams Questionnaire), seznama 55 sanjskih tem, pri katerih ljudi vprašajo, ali so jih kdaj sanjali. Ko so ga Tore Nielsen, Antonio Zadra in sodelavci dali 1181 kanadskim univerzitetnim študentom, jih je 54,1 % povedalo, da so sanjali o smrti živega človeka, kar je to temo uvrstilo na osmo mesto med 55 temami. Ženske so o tem poročale precej pogosteje kot moški (58,6 % v primerjavi z 43,1 %). Sanje, da te ubijejo, jih je imelo 34,5 %, sanje, da sam ubiješ koga, 24,3 %, sanje, v katerih vidiš lastno smrt, pa 23,8 %, pri čemer so moški sanje o ubijanju navajali skoraj dvakrat pogosteje kot ženske (36,1 % v primerjavi z 19,5 %). Statistično so se te teme povezale s fizičnim napadom v skupino, ki so jo raziskovalci poimenovali „smrt-umor“, nemška ponovitev raziskave, ki jo je vodil Michael Schredl, pa je na 444 ljudeh pokazala skoraj enak vrstni red tem.

Dva podatka te številke postavita v perspektivo. Ko so študente vprašali, katere teme jim največ pomenijo, so teme o smrti ocenili kot enako pomembne kot veliko pogostejše, na primer sanje, da te nekdo preganja. Nihče ne pozabi sanj, v katerih umre oče. Poleg tega vprašalnik sprašuje le, ali so se ti take sanje kdaj pojavile, ne pa, kako pogosto. V referenčnih tabelah Calvina Halla in Roberta Van de Castlea, sestavljenih iz skoraj tisoč povprečnih opisov sanj, je smrt predstavljala le 8 % nesreč (slabih dogodkov) v moških sanjah in 10 % v ženskih, mrtev lik pa se je pojavil le enkrat med 1180 liki v moških sanjah in šestkrat med 1423 liki v ženskih sanjah. Večino noči v naših sanjah nihče ne umre.

Zakaj ima um sploh take sanje? Finski raziskovalec Antti Revonsuo leta 2000 zagovarja teorijo simulacije groženj: sanjanje naj bi se razvilo zato, da vadimo prepoznavanje nevarnosti in beg pred njo, zato so sanje o preganjanju, napadu in umoru tako živo doživete tudi pri ljudeh, ki živijo varno. Imajo jih skoraj vsi novopečeni starši. V raziskavi iz leta 2007 na 273 ženskah Nielsen in Tyna Paquette ugotavljata, da je 73 % žensk v mesecih po porodu poročalo o sanjah, v katerih je bilo njihovo dojenče v nevarnosti, v primerjavi z 42 % nosečnic. Če si sanjal, da ti otrok umira, veš, da so enake sanje imeli že zelo mnogi povsem običajni ljudje.

Če v sanjah umreš, umreš tudi v resničnem življenju?

Ne. To je eno najtrdovratnejših zmotnih prepričanj o sanjah. Nobena raziskava ni našla povezave med smrtjo v sanjah in smrtjo v budnosti, najjasnejši dokaz pa je zgoraj: skoraj četrtina teh študentov je v sanjah doživela lastno smrt, več kot tretjino so v sanjah ubili, a so bili vsi živi, sedeli so v predavalnici in izpolnjevali vprašalnik. V trenutku smrti običajno vzplamti tako močno čustvo, da se zbudiš, zato se toliko takih sanj konča z nenadnim prebujenjem, tako kot sanje o padanju. Nekateri sanjajo naprej tudi po smrti: lebdijo ali opazujejo svoj pogreb. Tudi to ne pomeni ničesar posebnega. To je um, ki si pripoveduje zgodbo o tem, da se nekaj končuje.

Kaj te sanje najpogosteje pomenijo?

Psihologija smrt v sanjah razume kot najmočnejšo podobo, ki jo ima um za konec, spremembo ali strah pred izgubo, skoraj nikoli pa ne kot napoved prave smrti. Sigmund Freud je v delu Interpretacija sanj sanjam o smrti dragih sorodnikov namenil poseben razdelek. Sanje, v katerih sanjalec ne čuti žalosti, po Freudovih besedah govorijo o nečem drugem, težavne pa so tiste, v katerih sanjalec žaluje. Njegova znana razlaga je, da izražajo željo, a Freud previdno pojasnjuje, kaj s tem misli: teorija ne zahteva, da sanjalec osebi zdaj želi smrt, ampak „se zadovolji z ugotovitvijo, da je sanjalec želel njihovo smrt“ v nekem trenutku v otroštvu. Bolj uporabna je tišja opomba na istih straneh: take sanje, opaža Freud, zelo pogosto sproži „skrb za življenje ljubljene osebe“ v budnosti, na primer starševska bolezen, partner, ki še ni prišel domov, ali otrokova vročina. Dnevna skrb se v sanjah te noči prelevi v smrt.

• Strah, da bi koga izgubili. Ljubezen, katere skrb nima kam: starši, ki se starajo, nenaden strah za partnerjevo zdravje, otrok, ki je začel voziti. V sanjah izgubo doživite vnaprej, brez resnične nevarnosti. Raziskovalci žalovanja temu pravijo predvidevajoče žalovanje (anticipatory grief): to je del navezanosti, ne napoved smrti.
• Odnos se spreminja. Sanje, da vam otrok umre, pogosto pridejo, ko se otrok spreminja: ko gre prvič v šolo, ko odide od doma, ko postaja človek, ki ga ne poznate več povsem. Enako velja za starša, ki postaja krhek in šibek, ali za partnerja, ko odnos vstopa v novo obdobje.
• Konec nečesa v vašem življenju. Če v sanjah umrete sami, to običajno pomeni, da se je eno poglavje vašega življenja zaprlo: služba, mesto, zakon, navada, bolezen, ki ji ste se izvili. Takšne sanje so pogosto presenetljivo mirne.
• Jeza, ki je niste priznali sami sebi. Sanje, v katerih koga ubijete, so vznemirljive, a skoraj nikoli ne govorijo o nasilju. Navadno gre za jezo, zamero ali željo, da bi se otresli vpliva nekoga drugega, in sicer v najbolj skrajni obliki, ki jo zmore najti um.
• Občutek, da je vsega preveč, ali da niste na varnem. Sanje, v katerih vas ubijejo ali love, se pogosto pojavijo po obdobjih nemoči: sovražno delovno okolje, odnos, v katerem ne znate reči ne, dolg, diagnoza.
• Preobrazba. Carl Jung je smrt v sanjah razumel kot podobo preobrazbe psihe. V eseju Duša in smrt (The Soul and Death) je zapisal, da nezavedno smrt sprejema s presenetljivo mirnostjo, kot cilj in ne kot nesrečo.

Po sredini življenja ostane resnično živ le tisti, ki je pripravljen umreti skupaj z življenjem.

Carl Jung, The Soul and Death (1934), Collected Works volume 8, paragraph 800

Najzanesljivejši namig je, kako ste se počutili, drugi pa, kdo je umrl. Vprašajte se, kaj ste občutili v trenutku smrti (ste se prestrašili, žalovali, začutili olajšanje, mir ali krivdo) in kje v budnem življenju ste čutili isto. Če vas starševska smrt v sanjah spravi v jok, gre navadno za ljubezen in strah; če vas smrt ne gane, gre navadno za to, kaj starš zanje predstavlja. Prav to je delo, ki ga opravi jungovska razlaga sanj.

Pogoste različice sanj o smrti in kaj običajno pomenijo

Pomen določijo to, kdo umre, kako umre in kaj ob tem čutite. Nobena od teh razlag ni napoved.

Duhovni pomen smrti v sanjah

Duhovne tradicije razlagajo smrt v sanjah tako, kot razlagajo jesen: kot del kroga, ki omogoča, da pride naslednji del. Smrt je veliki simbol preobrazbe, zato sanje razumejo kot znamenje, da se je nekaj v tvojem življenju končalo in da to izpuščaš. Sanje o mirni smrti razlagajo kot pripravljenost, smrt, ki se ji upiraš, pa kot ego, ki se oklepa nečesa, čemur se je čas iztekel. Mnogi učitelji dodajo, da oseba, ki umre, predstavlja del tebe samega: očetova smrt je poziv, da prevzameš lastno avtoriteto, materina smrt je sprememba v tem, kako skrbiš zase, smrt otroka pa je nedolžnost, ki se končuje.

Drugi pogled razume sanje kot dušo, ki žaluje vnaprej: ljubezen vadi nekaj nepredstavljivega, da bi ti bila ta oseba zdaj še dražja. Nasvet, ki spada zraven, je najpreprostejši v tem članku: pokliči jo po telefonu. Tretji pogled je ljudsko verovanje. V turškem ljudskem verovanju smrt običajno razlagajo ravno obratno, sanje o smrti zakonca pa pomenijo dolgo življenje zakonca. V kitajski tradiciji knjige o razlagi sanj, ki jih pripisujejo Zhou Gongu, pravijo, da bo oseba, ki ji v sanjah umre sorodnik ali prijatelj, imela dolgo življenje. To so verovanja, ne ugotovitve, vendar skrivajo resnico: ljudje so skozi večino zgodovine vedeli, da te sanje ne napovedujejo smrti.

Islamska razlaga smrti v sanjah

Islam postavlja spanje in smrt drugo ob drugo, povezava pa se začne v Kur’anu. „Allah jemlje duše ob njihovi smrti, tiste, ki ne umrejo, pa med njihovim spanjem,“ pravi sura Az-Zumar (39:42): tiste, ki jim je smrt namenjena, zadrži, ostale pa vrne do določenega roka. Spanje je mala smrt, prebujenje pa majhno vstajenje, zato je prerok Mohamed, mir z njim, vsako jutro ob prebujanju izgovoril te besede:

Vsa hvala Allahu, ki nas je oživil, potem ko nam je dal umreti, in k Njemu je vstajenje.

The Prophet Muhammad’s waking supplication, narrated by Hudhaifa, Sahih al-Bukhari, Book of Invocations (6312)

Kdor v islamu sanja o smrti, sanja znotraj tradicije, ki vsako nočno spanje razume kot vajo za smrt. „Vsaka duša bo okusila smrt,“ pravi Kur’an (3:185, 29:57), sanje, ki to resnico približajo srcu, pa so povabilo, da moliš ter urediš svoje zadeve in popraviš krivice. Učenjaki nato vprašajo, kakšne vrste so te sanje. Prerok je učil, da so sanje treh vrst: veselo oznanilo od Allaha, vznemirljive sanje od šejtana in sanje iz tistega, o čemer je človek razmišljal (Sahih Muslim). Sanje o smrti po dnevu skrbi za bolnega starša so tretje vrste. Strašne sanje so druge vrste: naj poišče zavetje pri Allahu pred njihovim zlom, naj se obrne na drugi bok in naj jih nikomur ne pripoveduje.

Klasične zbirke, ki jih pripisujejo Ibn Sirinu, razlagajo smrt kot simbol, pogosto spodbuden. Če v sanjah vidiš, da umreš brez bolezni, žalovanja in pokopa, to razlagajo kot dolgo življenje, za nekoga, ki ga tarejo skrbi, pa kot olajšanje, ki je na poti. Smrtni boj razlagajo kot potovanje, poroko ali selitev v nov dom, smrt nasploh pa kot kesanje in pokoro za greh. Opozorila so odvisna od podrobnosti sanj: če te umijejo, zavijejo v mrtvaški prt in pokopljejo, to razlagajo kot potopljenost v posvetno življenje in šibitev vere; če splezaš iz groba, to razlagajo kot pokoro. Če te v sanjah ubijejo, to razlagajo kot dolgo življenje in korist, pogosto prav od ubijalca. Če ti ubiješ nekoga, to razlagajo kot resno stvar in veliko krivico do žrtve, a iste zbirke to razlagajo tudi kot rešitev iz žalosti in stiske. Pogreb z jokajočimi žalujočimi pomeni srečen konec, sprevod, ki se mu nihče ne pridruži, pomeni izgubo ugleda, ženska, ki v sanjah vidi svoj pogreb, pa se bo kmalu poročila. V priljubljenih člankih in na spletnih straseh o razlagi sanj lahko preberete tudi, da smrt živega človeka pomeni dolgo življenje zanj; to je ljudsko verovanje okoli klasičnih besedil, ne stavek iz njih.

Nobena od teh razlag ni razsodba, ampak izročilo. Razlagalci poudarjajo, da je treba upoštevati okoliščine tistega, ki je sanjal, in da se na podlagi sanj ne sme sprejemati odločitev, vzbujati strahu ali koga obtoževati. Če se sanje vračajo, izročilo in psiholog svetujeta isto: poglej, kakšna skrb se skriva pod njimi.

Biblija in krščanske razlage

V Bibliji ni verza o sanjah o smrti, o smrti in spancu pa pove veliko. Ko Lazar umre, Jezus učencem reče: »Naš prijatelj Lazar spi, a grem ga zbudit«, in ko učenci mislijo, da govori o navadnem spanju, jim jasno pove: »Lazar je umrl« (Jn 11,11-14). Pavel za vernike, ki so umrli, uporablja isto besedo, spanje: »Nočemo pa, bratje, da bi bili v nevednosti glede tistih, ki so zaspali, da se ne bi žalostili kakor drugi, ki nimajo upanja« (1 Tes 4,13). Za kristjana ni imenovanje smrti za spanje olepšava, da bi se izognil besedi, ampak nauk, sanje o umiranju pa uporabijo podobo, ki jo je Sveto pismo že omililo.

V sanjah najdemo še dve nadaljnji razlagi. Prva je preobrazba: verniki so bili s krstom »skupaj z njim pokopani v smrt, da bi tudi mi hodili v novem življenju, kakor je bil Kristus po Očetovi slavi obujen od mrtvih«, in »naš stari človek je bil z njim križan« (Rim 6,4-6). Sanje o lastni smrti pogosto razlagajo v tej luči, kot odloženega starega sebe, da lahko zaživi nekaj novega; Pavel opiše celo vsakdanjo različico: »Vsak dan umiram« (1 Kor 15,31). Druga nit je tolažba. »Četudi bi hodil po dolini smrtne sence, se ne bom bal hudega, kajti ti si z menoj« (Ps 23,4) je verz, ki se ga kristjani po sanjah o smrti najpogosteje oprimejo, Pavel pa na ta strah odgovori naravnost: »Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje želo?« (1 Kor 15,55). Najpreprosteje pove Pridigar: »Čas je za rojevanje in čas za umiranje« (3,2). V našem vodniku po biblijski razlagi sanj lahko preberete, kako verniki sanje presojajo po Svetem pismu, ne po strahu.

Ko se sanje o smrti ves čas vračajo

Ena sama sanja o smrti po napornem tednu od tebe ne zahteva ničesar, le malo počitka. Če se ponavljajo, je drugače. Tako kot druge ponavljajoče se sanje običajno prenehajo, ko skrb v budnem življenju, za katero stojijo, poimenuješ in jo rešiš.

1. Zapiši jih isto jutro. Kdo je umrl, kako, kdo je bil zraven in kaj si čutil. Po treh ali štirih zapisih se pokaže vzorec: ista oseba, isti način umiranja, isti sprožilec.
2. Povej, katere izgube se bojiš. Dokončaj stavek »Bojim se, da bom izgubil ...«. Pogosto to ni oseba sama, ampak nekaj, kar je z njo povezano: da zanjo skrbijo, da te potrebujejo, da te poznajo.
3. Poglej, kaj se je zgodilo dan prej. Mamin pregled v bolnišnici, partner, ki se pozno vrača domov, otrokova prva noč izven doma. Sanje o smrti se zbirajo okoli majhnih resničnih strahov, ki jih čez dan nisi imel časa začutiti.
4. Naredi, kar te sanje prosijo. Pokliči starša. Naroči se na zdravniški pregled, zase ali zanj. Povej partnerju, kar si zadrževal v sebi. Sanje zbledijo, ko se z koncem, ki ga predstavljajo, soočiš v budnem življenju.
5. Pošteno se spopadi z jezo. Če sanjaš, da nekoga ubiješ, zapiši, kaj ti je ta oseba storila in česa ji nisi povedal. Zapisana jeza sanj ne potrebuje več.
6. Poišči pomoč, če ne mine. Če sanje trajajo mesece, ti po prebujanju ostane občutek groze ali sledijo resnični izgubi ali travmatičnemu dogodku, se pogovori z zdravnikom ali terapevtom. Nočne more se dajo zdraviti, žalovanje, tudi za nekom, ki je še živ, pa si zasluži družbo.

Nežna opomba za vse, katerih najdražji je pri koncu življenja. V raziskavi v hospicu, ki jo je vodil Christopher Kerr in je izšla leta 2014, je večina od 59 intervjuvanih bolnikov poročala o vsaj eni živi sanji ali videnju, najpogosteje o prijateljih in sorodnikih, ki so že umrli, te sanje pa so bile ob bližanju smrti vse bolj tolažilne. Če ti oseba, za katero skrbiš, pripoveduje o takšnih sanjah, ji ni treba oporekati. Dovolj je, da jo poslušaš.

Sanje o smrti skoraj nikoli ne govorijo o pravi smrti. Govorijo o tem, da koga ljubimo in se bojimo, da ga bomo izgubili, o koncih in o jazu, ki se mora spremeniti, da jih preživi. Raziskave pravijo, da so pogoste, izročila jih imajo za opomnik, ne za razsodbo, mi, ki smo jih sanjali, več kot polovica nas, pa smo še vedno živi. Če želiš razumeti svojo različico, jo zapiši v Ruya in jo razloži z metodo, ki ustreza tvojemu pogledu na sanje: kognitivno za skrb, ki stoji za njo, jungovsko za spremembo, ki jo morda napoveduje, duhovno za konec, ki ga zaznamuje, islamsko ali krščansko za vprašanja o minljivosti in upanju, ki jih odpira. Ene sanje in odgovor, ki je tvoj.